Nedavna malarija je opozorilo za ljudi; medtem pa nevarni komarji ogrožajo tudi pse in mačke
Prva smrt človeka zaradi malarije v Sloveniji (NIJZ) po skoraj treh desetletjih je marsikoga presenetila. Čeprav je bila okužba povezana s potovanjem v tujino, strokovnjaki opozarjajo, da bolezni, ki jih prenašajo komarji, niso več le težava oddaljenih tropskih krajev, temveč postajajo vse pomembnejši javnozdravstveni izziv tudi v Evropi.
Zaradi podnebnih sprememb se območje razširjenosti komarjev širi tudi po Evropi. Z njimi pa se širijo tudi bolezni, ki niso več pomembne le za ljudi, temveč vse pogosteje tudi za pse in mačke.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da višje temperature, mile zime in spremenjeni padavinski vzorci omogočajo širjenje številnih vrst komarjev na nova območja ter podaljšujejo njihovo sezono aktivnosti. To tako pri ljudeh kot pri živalih povečuje tveganje za bolezni, ki jih prenašajo komarji.
Posebna pozornost je namenjena invazivnim vrstam komarjev, katerih območje razširjenosti se zaradi podnebnih sprememb hitro povečuje.
Komarji rodu Anopheles na primer prenašajo povzročitelje malarije, komarji rodu Culex prenašajo virus Zahodnega Nila, komarji rodu Aedes pa povzročitelje denge in čikungunje ter zajedavca Dirofilaria, ki povzroča srčno glisto pri psih in mačkah.
Nevaren tigrasti komar
Med številnimi vrstami komarjev strokovnjaki posebno pozornost namenjajo tigrastemu komarju (Aedes albopictus), ki velja za eno najuspešnejših invazivnih vrst na svetu.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ugotavlja, da se je tigrasti komar v zadnjem desetletju razširil iz približno 114 na kar 369 evropskih regij in je danes trajno prisoten že v 16 državah.
Tudi Slovenija sodi med države, kjer se njegovo območje razširjenosti še naprej povečuje.
Čeprav tigrasti komar ni glavni prenašalec malarije, je pomemben prenašalec drugih povzročiteljev bolezni, pri psih in mačkah predvsem povzročitelja srčne gliste.
Za razliko od večine domačih vrst je tigrasti komar aktiven predvsem podnevi, zato je možnost pika večja tudi med običajnimi dnevnimi opravili ali sprehodom s psom.
Psi se med sprehodi poleti pogosto zadržujejo ob vodah, kjer se komarji najraje razmnožujejo. Že majhne količine stoječe vode lahko predstavljajo njihovo gojišče.
Komarji danes preživijo dlje in se razmnožujejo hitreje
Komarji so izrazito odvisni od temperature okolja. V toplejši vodi se njihove ličinke razvijejo hitreje in prej dosežejo odraslo razvojno stopnjo, hkrati pa lahko v eni sezoni nastane več generacij komarjev kot nekoč. Posledično se podaljšuje tudi obdobje, ko lahko prenašajo povzročitelje bolezni.
Raziskava Bolezni, ki jih prenašajo vektorji, in podnebne spremembe: evropski pogled (FEMS Microbiology Letters, 2018) potrjuje, da višje temperature pospešujejo razvoj komarjev, podaljšujejo njihovo sezono aktivnosti in povečujejo tveganje za širjenje bolezni, ki jih prenašajo.
Od jajčeca do odraslega komarja lahko v toplih razmerah mine le približno teden dni. To pomeni, da višje temperature ne prinesejo le več komarjev, temveč tudi hitrejšo menjavo njihovih generacij in daljše obdobje, ko lahko prenašajo povzročitelje bolezni.
Komarji odlagajo jajčeca v stoječo vodo, kjer se razvijejo ličinke. V toplejših razmerah poteka njihov razvoj hitreje, zato lahko v eni sezoni nastane več generacij komarjev.
Gliste, dolge do 30 centimetrov
Ko govorimo o boleznih, ki jih prenašajo komarji, večina pri ljudeh pomisli na malarijo, dengo ali virus Zahodnega Nila. Veterinarji pa že nekaj let opozarjajo na druge bolezni pri živalih, ki zaradi širjenja komarjev postajajo vse pomembnejše tudi pri nas.
Med njimi izstopa srčna glista (Dirofilaria immitis), parazit, ki ga na psa ali mačko prenese okužen tigrasti komar med hranjenjem. Po piku ličinke več mesecev potujejo po telesu in se razvijejo v odrasle zajedavce, ki se naselijo v pljučnih arterijah in srcu.
Odrasle srčne gliste lahko zrastejo tudi več kot 30 centimetrov in v telesu psa živijo od pet do sedem let.
Trajne poškodbe srca in pljuč
Največja težava srčne gliste je, da se bolezen razvija zelo počasi. Med okužbo in prvimi simptomi lahko mine tudi šest mesecev ali več, zato lastniki pogosto opazijo težave šele takrat, ko je srce že močno obremenjeno.
Ker odrasli zajedavci živijo v srcu in pljučnem ožilju več let, lahko povzročijo trajne poškodbe srca in pljuč.
Smernice Evropskega znanstvenega sveta za parazite hišnih živali (ESCCAP) navajajo, da lahko okužba povzroči kronične spremembe na srcu in pljučnih arterijah, ki lahko vztrajajo tudi po uspešnem zdravljenju.
Bolezen srčne gliste več mesecev poteka brez izrazitih znakov. Ko se pojavijo prvi simptomi, so lahko srce in pljuča že trajno poškodovani.
Tveganje za okužbo se iz leta v leto povečuje
Dolga leta je veljalo, da je srčna glista predvsem težava sredozemskih držav, kot sta Italija in Hrvaška. Danes raziskave kažejo drugačno sliko. Zaradi podnebnih sprememb, širjenja komarjev in pogostejših potovanj psov se tveganje povečuje tudi severneje.
To potrjuje tudi raziskava Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bila leta 2022 objavljena v reviji Pathogens. V njej so pregledali 465 slovenskih psov in okužbo potrdili tudi pri živalih, ki niso nikoli potovale v tujino.
To ne pomeni, da bo zbolel vsak pes, kaže pa, da se tveganje za okužbo iz leta v leto povečuje.
Bolezni ne poznajo meja med ljudmi in živalmi
Zgodba o malariji pri človeku v Sloveniji nas opominja, da podnebne spremembe ne spreminjajo le vremena, temveč tudi širjenje bolezni. Enaki pogoji, ki omogočajo širjenje komarjev in povečujejo tveganje za bolezni pri ljudeh, vplivajo tudi na zdravje domačih živali.
Prav zato Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH) in številne veterinarske organizacije poudarjajo pristop Eno zdravje (One Health), ki temelji na spoznanju, da so zdravje ljudi, živali in okolja neločljivo povezani.
Bolezni, ki se širijo zaradi sprememb v okolju, pogosto hkrati predstavljajo izziv tako za javno zdravje kot za veterinarsko stroko.
Zato zaščita pred komarji danes ni več pomembna le zaradi neprijetnih pikov. Postaja pomemben del odgovorne skrbi za zdravje ljudi, psov in mačk ter eden najučinkovitejših načinov za preprečevanje bolezni, ki jih prenašajo komarji.
