Raziskava: 1,6 psa, 1,6 otroka in nova realnost slovenskih družin

V Sloveniji imamo med lastniki psov toliko psov kot otrok. Povprečno gospodinjstvo ima kar 1,6 psa in enako število otrok. To veliko pove o tem, kako pomembno mesto imajo psi v našem vsakdanu. Niso več le spremljevalci na sprehodu ali čuvaji dvorišča, temveč postajajo enakovredni člani družine.

To potrjuje tudi podatek, da več kot polovica psov (53 %) živi pretežno v notranjih prostorih, na kavču, na preprogi, pogosto tudi v neposredni bližini otrok. Hkrati ima kar 44 % lastnikov psov doma tudi mačko, kar pomeni, da v številnih gospodinjstvih ne sobiva le ena žival, temveč več živali v istem prostoru.

Prav ta bližina pa prinaša tudi manj očitno tveganje. Ko pes pride v stik z bolhami ali klopi, jih ne prenese le nase, lahko jih prinese tudi v naš dom.

Psi živijo z nami in s tem prinašajo tudi odgovornost

Več kot polovica psov živi v notranjih prostorih, predvsem ruralno pa jih veliko živi tudi zunaj, kjer se bolj ali manj se prosto gibljejo in niso vedno ustrezno zaščiteni. Ti predstavljajo še dodatno tveganje, saj prihajajo v stik z okoljem in zajedavci, ki jih nato posredno prenesejo tudi v bližino ljudi.

Podatki raziskave, ki jo je Ipsos opravil za Boehringer Ingleheim, kažejo, da največ lastnikov psov živi v osrednjeslovenski, podravski, savinjski in gorenjski regiji, torej tam, kjer je tudi največ ljudi, mestnih naselij, parkov in vsakodnevnih stikov.

To pomeni, da pes ne živi ločeno od družine, ampak v njenem središču. Velik del stika z zajedavci se ne zgodi več le v gozdu, ampak tudi na običajnem sprehodu po naselju ali celo na domačem vrtu. Tveganje tako ne zadeva več le živali, ampak tudi domače okolje, v katerem živi.

Zavedanje obstaja, a preventiva še ni vedno rutina

Slovenski lastniki psov se pomena zdravja živali dobro zavedamo. Kar 89 % lastnikov vsaj enkrat letno obišče veterinarja, 87 % pa zaradi rednega cepljenja, kar kaže na visoko stopnjo odgovornosti in razumevanja bolezni.

Cepljenje je še kako pomembno, saj se v naši okolici, med drugim na Hrvaškem in Madžarskem, znova pojavljajo bolezni, na katere smo že skoraj pozabili, kot so steklina, leptospiroza, pasja kuga in parvoviroza.

Bolezni niso izginile zato, ker jih ne bi bilo več, ampak zato, ker jih z redno preventivo obvladujemo, še posebej s cepljenjem. Tudi leptospiroza, ki se lahko prenese na ljudi, je prisotna v Sloveniji. NIJZ je v preteklosti poročal o povečanem številu prijav primerov bolezni tudi pri ljudeh, povezava z glodavci in onesnaženim okoljem pa ostaja pomemben dejavnik tveganja.

Ena necepljena žival je lahko dovolj za ponoven pojav stekline.

Podobno velja za steklino. Slovenija je danes prosta stekline, kar je rezultat dolgoletnega cepljenja, nadzora in preventive. Primeri iz Evrope kažejo, da lahko tveganje ponovno vnesemo z nelegalnim uvozom živali ali ponarejeno dokumentacijo o cepljenju.

Leta 2026 so v Nemčiji obravnavali primer stekline pri uvoženem psu z goljufivo dokumentacijo. Takšni primeri jasno kažejo, da je lahko dovolj že ena neustrezno nadzorovana žival, da ogrozi ljudi in druge živali. Da o tem, da divje živali, ki tudi prenašajo steklino, ne poznajo meja, sploh ne govorimo.

A ko govorimo o zaščiti pred bolhami in klopi, slika ni tako enoznačna. Le 69 % lastnikov zaščito kupuje rutinsko, nakupi pa so še vedno izrazito sezonski. Največ jih je spomladi, v zadnjih letih se povečujejo tudi nakupi v septembru in oktobru, saj se lastniki vedno bolj zavedajo, da so klopi in predvsem bolhe celoletna težava.

Posledice so vidne: skoraj polovica psov v Sloveniji je že imela težave z bolhami ali klopi, četrtina vseh slovenskih psov pa se je zaradi resnejših težav z bolhami in klopi že zdravila.

Pes v stanovanju ni manj ogrožen, pogosto ravno obratno

Pogosta zmota je, da so psi, ki živijo v stanovanju, manj izpostavljeni. V resnici pa prav tesno sobivanje pomeni večjo odgovornost.

Pes, ki živi z nami:

• ima več stika z ljudmi,
• lažje prinese zajedavce v bivalni prostor,
• vpliva na celotno okolje, v katerem živimo.

Zajedavce, sploh bolhe, lahko v dom prinesemo tudi ljudje. Zato zaščita ni več zgolj skrb za žival, ampak postane del skrbi za dom.

Kako danes izbiramo zaščito

Lastniki danes ne iščejo več le 'nekaj proti klopom'. Iščejo rešitve, ki so:

• učinkovite,
• varne za psa in družino,
• enostavne za uporabo,
• in dostopne brez zapletov.

Raziskava kaže tudi zanimiv premik v preferencah lastnikov.

Čeprav so na trgu prisotne različne oblike zaščite, so lastniki psov najbolj zadovoljni z sistemskimi rešitvami, kot so žvečljive tablete. Te dosegajo najvišje ocene zadovoljstva, povprečno 8,7 do 8,8 od 10, kar jih uvršča na sam vrh med vsemi oblikami zaščite.

To potrjuje širši trend. Lastniki vse pogosteje iščejo rešitve, ki združujejo učinkovitost, enostavno uporabo in predvidljivo delovanje. Pomembna je tudi praktičnost. Rešitve, ki ne zahtevajo nanašanja na kožo in ne puščajo ostankov na dlaki, se lažje vključijo v vsakdanjo rutino.

Lastniki vse pogosteje izbirajo zaščito, ki jo lahko enostavno vključijo v vsakdanjo rutino.

Nakup zaščite se seli bližje vsakdanu

Spreminjajo se tudi nakupne navade. Lastniki vse pogosteje antiparazitike kupujejo tudi v lekarnah in spletnih lekarnah. Za številne je lekarna postala naravna izbira, saj združuje dostopnost, enostaven nakup in osnovno strokovno podporo.

Zaščito želijo urediti hitro, zanesljivo in na mestih, kjer že sicer skrbijo za zdravje, tako svoje kot svojega psa.

Zaščita psa je danes tudi zaščita družine

Ko govorimo o psih, govorimo o družinskem življenju. Povprečno gospodinjstvo ima 1,6 psa in 1,6 otroka, skoraj v polovici primerov še mačko. V takem okolju vprašanje zaščite ni le, kaj je najbolj učinkovito za psa, ampak tudi kaj pomeni najmanj dodatnih obremenitev za ljudi, ki s psom živijo.

Zato danes ni več dovolj razmišljati zgolj, ali zaščito uporabimo. Pomembno je tudi, kakšno zaščito izberemo, kako redno jo uporabljamo in ali je prilagojena življenjskemu slogu gospodinjstva.

Ko pes živi z nami, zaščita psa pomeni tudi zaščito družine.

Kaj bi morali vedeti lastniki

Zaščita pred bolhami in klopi ni pretirana skrbnost, ampak osnovna odgovornost.

To pomeni:

• da z zaščito ne čakamo na prve znake težav,
• da jo uporabljamo redno,
• da izbiramo preverjene rešitve,
• in da po potrebi poiščemo strokovni nasvet.

Pes danes ni več na pragu hiše. Je v hiši. Je v dnevni sobi. Je ob otrocih. In ravno zato mora biti tudi razumevanje zaščite bolj sodobno, bolj odgovorno in bolj življenjsko.

Pri cepljenju smo se kot družba naučili, da preventiva rešuje življenja. Pri bolhah in klopih pa se tega še vedno prepogosto spomnimo šele takrat, ko je težava že v kožuhu, na kavču ali v pasjem ležišču.