Kako v ekstremnih temperaturah zaščititi pse in mačke?

Visoke temperature ne vplivajo le na počutje ljudi, temveč predstavljajo pomembno obremenitev tudi za organizem psov in mačk.

V poletnih mesecih veterinarji pogosteje obravnavamo živali zaradi pregrevanja organizma, dehidracije, opeklin blazinic in težav s kožo. Večina teh zapletov je ob ustrezni preventivi preprečljiva, vendar je pomembno, da lastniki pravočasno prepoznajo dejavnike tveganja in prve znake toplotnega stresa.

Psi in mačke se ne hladijo tako kot ljudje

Ljudje telesno temperaturo uravnavamo predvsem z znojenjem. Psi in mačke tega mehanizma praktično nimajo. Psi se hladijo predvsem s sopihanjem, nekaj znojnih žlez pa imajo le na blazinicah tačk.

Mačke vročino prenašajo nekoliko drugače. V najbolj vročem delu dneva zmanjšajo aktivnost, poiščejo hladnejša mesta in več počivajo.

Ko je zrak zelo vroč ali vlažen, takšni naravni mehanizmi niso več dovolj učinkoviti. Telesna temperatura začne naraščati, kar lahko vodi v vročinski udar, življenjsko ogrožajoče stanje, ki zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč.

Pri katerih živalih je tveganje največje?

Čeprav vročina vpliva na vse živali, so nekatere skupine še posebej občutljive:

• mladiči in starejše živali,
• psi in mačke s prekomerno telesno težo,
• živali s srčnimi ali dihalnimi boleznimi,
• živali z gosto ali zelo temno dlako,
• brahicefalične pasme oziroma pasme s potlačenim gobčkom:
  • brahicefalične pasme psov (francoski buldogi, mopsi, angleški buldogi, bostonski terierji, pekinezerji, Cavalier King Charles španjel, bokserji)
  • brahicefalične pasme mačk (perzijske mačke, himalajska mačka, eksotična kratkodlaka mačka).

Pri teh živalih lahko do pregrevanja pride bistveno hitreje.

Med najbolj izpostavljenimi so pasme psov in mačk s potlačenimi gobčki (brahicefalične pasme), kot so francoski buldogi, mopsi in perzijske mačke.

Tudi senca ni vedno dovolj

Veliko lastnikov meni, da je senca dovolj dobra zaščita. Žal ni vedno tako. Če je temperatura zraka zelo visoka in je prisotna tudi visoka zračna vlaga, se telo živali težje ohlaja.

Tudi na senčni terasi ali vrtu lahko pride do nevarnega dviga telesne temperature, če ni dovolj kroženja zraka ali možnosti za učinkovito hlajenje.

Zato morajo imeti živali vedno na voljo:

• neomejen dostop do sveže vode,
• hladen prostor za počitek,
• dobro prezračevanje ali klimatiziran prostor, kadar je to mogoče.

Psov in mačk nikoli ne puščajmo v parkiranem vozilu, saj lahko v zelo kratkem času doživijo hud vročinski udar, ki je lahko tudi usoden.

Nikoli v parkiran avtomobil

To opozorilo se ponavlja vsako leto, vendar ostaja izjemno pomembno.

Temperatura v parkiranem avtomobilu lahko v nekaj minutah naraste na več kot 50 °C, tudi če je zunaj precej manj vroče. Rahlo priprto okno pri tem praktično ne pomaga.

Do vročinskega udara lahko pride že po zelo kratkem času, zato živali nikoli ne puščajmo v avtomobilu brez nadzora.

Kako prepoznamo vročinski udar?

Prvi znaki so lahko zelo neopazni. Med najpogostejšimi so:

• močno in hitro sopihanje,
• pretirano slinjenje,
• izrazita utrujenost,
• nemir ali zmedenost,
• temno rdeče ali zelo blede dlesni,
• bruhanje,
• motnje ravnotežja,
• kolaps.

Če posumimo na vročinski udar, žival takoj umaknemo v hladen prostor, jo začnemo postopoma hladiti s hladno (ne ledeno) vodo, najbolje je da jo ovijemo v mokre brisače, in takoj poiščemo veterinarsko pomoč.

Med najpogostejšimi znaki vročinskega udara je pretirano slinjenje.

Sončne opekline niso težava le za ljudi

Marsikdo ne pomisli, da lahko sonce opeče tudi živali. Najbolj izpostavljeni so psi in mačke s svetlo kožo, belo ali zelo redko dlako ter gole pasme. Opekline se najpogosteje pojavijo na smrčku, uhljih, okoli oči in na trebuhu.

Posebej občutljive so tudi živali z obritimi predeli kože po veterinarskih posegih ali zdravljenju.

Najboljša zaščita je izogibanje neposrednemu soncu v najbolj vročem delu dneva. Pri posebej občutljivih živalih pa lahko pomagajo tudi zaščitne kreme, namenjene izključno živalim. Človeške sončne kreme namreč pogosto vsebujejo sestavine, ki ob lizanju zanje niso primerne.

Poleti trpi tudi koža

Visoke temperature, UV-žarki, morska voda, klor v bazenih in pogosto kopanje lahko izsušijo kožo ter oslabijo njeno zaščitno funkcijo. Posledice so lahko srbečica, prhljaj, razdražena koža ali občutljive blazinice na tačkah.

Po poletnih aktivnostih zato kožo in dlako splača nežno očistiti ter po potrebi uporabiti negovalne izdelke za regeneracijo in vlaženje kože, ki so namenjeni živalim. Redna nega lahko pomaga ohranjati zdravo kožno pregrado in zmanjša možnost kasnejših težav.

Vročino lahko preprečimo, vročinskega udara pa ne moremo 'zdraviti doma'

Najboljša zaščita je preventiva. Dovolj sveže vode, senca, primeren čas za sprehode, hladen prostor za počitek in pozorno opazovanje živali so pogosto dovolj, da preprečimo najhujše.

Živali nam ne morejo povedati, da jim je prevroče. Njihovo počutje je zato v veliki meri odvisno od naše pozornosti in pravočasnega ukrepanja.