Petarde in ognjemeti: zakaj so prazniki za živali najtežji del leta

Zima in praznični čas ljudem prinašata veselje, druženje in praznovanja. Za številne živali pa so to dnevi strahu, stresa in v nekaterih primerih tudi resnih zdravstvenih zapletov. Petarde in ognjemeti niso le neprijetni, za mnoge živali so lahko nevarni.

Veterinarji vsako leto v zimskem času opažamo porast poškodb, pobegov, vedenjskih težav in poslabšanja kroničnih bolezni pri psih, mačkah ter drugih živalih. Razlog je pogosto en sam: nenaden, glasen in nepredvidljiv hrup.

Kaj petarde in ognjemeti sprožijo v telesu živali?

Živali svet zaznavajo drugače kot ljudje. Njihov sluh je bistveno bolj razvit. Psi slišijo frekvence, ki so za nas neslišne, mačke pa zaznajo tudi zelo oddaljene in tihe zvoke. Pok petarde, ki je za človeka zgolj moteč, je za žival lahko doživet kot eksplozija v neposredni bližini.

Ob nenadnem hrupu se v telesu živali sproži močan stresni odziv:

• pospešeno bitje srca,
• povišan krvni tlak,
• hitro dihanje,
• izločanje stresnih hormonov.

To je naravni mehanizem preživetja, tako imenovani odziv boj ali beg. Težava nastane, ker se žival pred ognjemetom ne more umakniti ali razumeti, da nevarnosti v resnici ni.

Zakaj so petarde in ognjemeti lahko nevarni?

Strah ob hrupu ni zgolj vedenjska težava, temveč močan stresni odziv, ki lahko vpliva na celotno telo živali in sproži impulzivne, nekontrolirane reakcije. Pri nekaterih živalih ima lahko to resne in celo življenjsko nevarne posledice:

1. Pobegi in poškodbe
Prestrašene živali pogosto panično bežijo. Psi se lahko iztrgajo z ovratnic ali povodcev, preskočijo ograje, stečejo na cesto. Vsako leto se v tem obdobju izgubi večje število psov, številni utrpijo prometne nesreče ali poškodbe.

2. Fizične poškodbe
Neposreden stik s petardami lahko povzroči opekline tačk, gobca ali sluha. Veterinarji ob koncu leta redno obravnavamo živali z raztrganimi blazinicami, opeklinami in poškodbami ušes.

3. Poslabšanje obstoječih bolezni
Stres lahko sproži ali poslabša epileptične napade, bolezni srca, prebavne težave, vedenjske motnje (na primer ločitveno tesnobo). Pri starejših in bolnih živalih je tveganje še večje.

4. Dolgoročne vedenjske posledice
Pri nekaterih psih in mačkah se po več zaporednih negativnih izkušnjah razvije kroničen strah pred hrupom. Takšne živali lahko panično reagirajo že ob manjših zvokih, na primer zapiranju vrat, grmenju ali glasbi.

Medtem ko ljudje praznujemo, številne živali doživljajo strah in paniko.

Kako prepoznamo, da je žival v stiski?

Živali stresa in strahu ne izražajo vedno očitno, pogosto pa njihovi znaki ostanejo spregledani ali napačno razumljeni. Odzivi se razlikujejo glede na vrsto, starost, temperament in pretekle izkušnje živali, skupno pa jim je, da kažejo na močno nelagodje in preobremenjenost z dražljaji.

Znaki strahu so lahko zelo različni. Najpogosteje lastniki opazijo:

• tresenje, skrivanje, stiskanje ob lastnika,
• slinjenje, zehanje, sopihanje,
• lajanje, mijavkanje ali cviljenje,
• nemir, hoja sem ter tja,
• izgubo apetita ali drisko,
• v hujših primerih panične izbruhe ali agresijo zaradi strahu.

Pomembno je vedeti: žival se ne obnaša poredno. Gre za nehoten odziv na močan stres.

Kako lahko živali zaščitimo pred poki in ognjemeti?

1. Ustvarite varen prostor

Živali naj imajo v stanovanju prostor, kjer se počutijo varno. To je lahko mirna soba, notranji del hiše ali boks, ki ga poznajo. Zaprite okna, spustite rolete in zatemnite prostor, da zmanjšate svetlobne bliske.

2. Zmanjšajte hrup iz okolja

Prižgite televizijo ali radio z umirjeno glasbo, ki bo vsaj delno prekrila poke od zunaj. Pomembno je, da zvok ni preglasen. Cilj je umirjanje, ne dodatna stimulacija.

3. Ostanite mirni

Živali zelo dobro zaznajo čustva svojih skrbnikov. Če smo napeti ali nervozni, bo to povečalo tudi njihov strah. Govorite umirjeno, gibajte se počasi in ne paničarite.

4. Ne silite živali v stik

Nekatere živali iščejo bližino, druge se raje skrijejo. Oboje je normalno. Ne silite jih iz skrivališča in jih ne kaznujte, to lahko strah še poglobi.

Ko je preglasno, si živali same poiščejo zavetje. Pustimo jim, da se umirijo po svoje.

5. Poskrbite za varnost zunaj

Pse imejte v tem času vedno na povodcu, tudi na domačem dvorišču. Preverite, ali so ograje in vrata varno zaprti. Mačkam je priporočljivo omejiti izhode v večernih urah, ko je hrupa največ.

Ali pomagajo zdravila in prehranska dopolnila?

Pri živalih z izrazitim strahom so lahko v pomoč:

• prehranska dopolnila s pomirjujočim učinkom,
• pripravki, ki pomagajo zmanjšati stres,
• v hujših primerih tudi zdravila, ki jih predpiše veterinar.

Pomembno: zdravila niso univerzalna rešitev in niso primerna za vsako žival. Nikoli jih ne dajajte brez posveta z veterinarjem in ne uporabljajte zdravil, ki so namenjena ljudem.

Kaj lahko storimo dolgoročno?

Če žival vsako leto zelo trpi, je smiselno razmišljati tudi o dolgoročni pomoči:

• postopna desenzibilizacija na zvoke,
• vedenjska terapija,
• zgodnje uvajanje mladičev v različne dražljaje na varen način.

Veterinar ali veterinarski vedenjski strokovnjak vam lahko pomaga sestaviti načrt, prilagojen vaši živali.

Skupna odgovornost

Petarde in ognjemeti niso težava le posameznih lastnikov, temveč celotne skupnosti. Njihova uporaba vpliva na hišne ljubljenčke, prostoživeče živali, živino in tudi ljudi.

Kot veterinarji si želimo več razumevanja in zavedanja, da praznovanje za ene ne sme pomeniti trpljenja za druge. Z malo premišljenosti, pravočasno pripravo in odgovornim ravnanjem lahko zimo naredimo varnejšo tudi za tiste, ki nimajo glasu, da bi povedali, kako zelo jih je strah.