Je vaš pes okužen? Kako prepoznamo klopne bolezni

V Sloveniji je tudi letos že opaziti povečano število klopov, kar predstavlja večje tveganje za naše hišne ljubljenčke, zlasti pse. Klopi so prenašalci številnih bolezni, ki lahko resno ogrozijo zdravje psov. Zato je pomembno, da jih ustrezno in pravočasno zaščitimo.

Po podatkih monitoringa, ki ga opravljajo Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je bilo lani pri nas nadpovprečno število klopov. Po nekaterih ocenah celo polovico več kot leto prej.

Tudi v začetku letošnjega leta že opažamo porast klopov, tudi tistih, ki prenašajo nevarne bolezni. Poznamo več kot 800 vrst klopov, 16 od teh jih živi tudi v Sloveniji – med najpogostejšimi so gozdni, ježev in rovkin klop.

Klopi prenašajo več kot 600 različnih povzročiteljev bolezni, diagnostika in zdravljenje pa sta tako pri ljudeh kot živalih izjemno zahtevna. Ker je v Sloveniji prisoten tudi klop, ki je še do nedavnega sodil v skupino tropskih vrst, med bolezni sodijo tudi nekatere eksotične bolezni.

KLOPI SO PARAZITI

Klopi spadajo med pršice in niso žuželke, kot na primer bolhe. Zato se za njihovo zatiranje in preprečevanje uporabljajo posebna sredstva, imenovana akaricidi.

So občasni paraziti, ki se lahko prisesajo na pse, mačke in ljudi. Najpogosteje se zadržujejo pod listjem, v travi ali grmovju, kjer potrpežljivo čakajo na svojega gostitelja.

Klopi v svojem življenjskem ciklu preidejo skozi štiri razvojne stopnje: oplojeno jajčece, larva (ličinka), nimfa in odrasel klop. Medtem ko imajo odrasli klopi in nimfe štiri pare nog, imajo ličinke le tri pare.

Vse razvojne oblike prezimijo v zgornji plasti zemlje ali pod odpadlim listjem, nato pa postanejo aktivne, ko se temperatura zemlje dvigne na približno 5 do 7 stopinj Celzija.

Vsaka razvojna stopnja poišče gostitelja, se nanj pritrdi in se hrani nekaj dni. Po hranjenju klop odpade z gostitelja in preide v naslednjo razvojno stopnjo. Celoten življenjski krog klopa lahko traja od 20 tednov do štirih let.

KO 'PIČI' KLOP

Ko se klop prisesa na žival ali človeka, se premika po dlaki, dokler ne najde primernega mesta za hranjenje. Tam se pritrdi na kožo, jo prebode in začne sesati kri. Pes se lahko okuži, če je klop prisesan več kot 24 ur.

Klopa je pomembno odstraniti takoj, ko ga opazite, saj s tem močno zmanjšate tveganje za prenos bolezni na svojo žival. Pri pregledu živali bodite natančni in sistematični, da ne izpustite nobenega dela telesa.

Klopi se najpogosteje prisesajo na mehke predele z manj dlake, kot so področja pod prvimi tacami, za ušesi, na glavi, po trebuhu in med stegni.

Klopa nikakor ne mažite z oljem, alkoholom ali drugimi tekočinami, prav tako ga ne smete stiskati ali mečkati, saj lahko to povzroči, da klop iztisne slino v vašo žival, kar poveča možnost okužbe.

Najbolje je, da klopa primete s pinceto čim bližje koži, ga rahlo zavrtite in previdno izvlečete.

Klopa primite s pinceto, zavrtite in previdno izvlecite.

SIMPTOMI OKUŽBE PRI PSIH

Simptomi okužb z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in komarji, so različni, obstaja pa nekaj najpogostejših:

• povečana utrujenost,​
• neješčnost​,
• povišana telesna temperatura​,
• otekanje in šepanje,
• spremembe v obnašanju​,
• srbečica in izpad dlake.

Če opazite katerega od teh znakov pri svojem psu, je priporočljivo čim prej obiskati veterinarja.​ Sploh, če ste pri psu že predhodno opazili posledice ugriza klopa.

NAJVARNEJŠA JE PREVENTIVA

Za učinkovito zaščito vašega psa sta ključni preventiva in redna uporaba zaščitnih sredstev proti klopom. V času največje aktivnosti klopov se izogibajte območjem z visoko travo in gostim grmovjem. Klopi so prisotni tudi v mestnih okoljih.

Poleg tega je pomembno, da psa po vsakem sprehodu natančno pregledate, saj lahko s pravočasnim odstranjevanjem klopov zmanjšate tveganje za okužbo.

Na voljo so različna zaščitna sredstva, kot so ovratnice, ampule, pršila, tablete in priboljški. Najpogosteje se uporabljajo kombinirana sredstva, ki učinkovito ščitijo pred bolhami in klopi, nekatera pa zagotavljajo tudi zaščito pred notranjimi paraziti in srčno glisto.

• Ovratnice: Nudijo dolgotrajno zaščito, vendar se učinkovine ves čas sproščajo na kožo in kožuh. Zaradi tega lahko pride do stika z ljudmi, zato je po dotikanju ovratnice priporočljivo umivanje rok. Ovratnice so primerne za pse, ki niso pogosto v tesnem stiku z ljudmi.
• Ampule: So eno izmed najbolj priljubljenih zaščitnih sredstev na svetu. Po nanosu na kožo se sredstvo posuši in nato ne predstavlja več tveganja pri dotikanju psa. Zaradi enostavne uporabe in dolgotrajne zaščite so ampule zelo priljubljena izbira med lastniki psov. Frontline ampule so najbolj prodajana zaščita v obliki ampul na svetu.
• Tablete in priboljški: Te oblike zaščite pes zaužije. Nekatere tablete so na voljo v prosti prodaji, medtem ko priboljške predpiše veterinar. Priboljšek deluje zelo hitro in velja za eno najučinkovitejših in najvarnejših metod zaščite. Poleg tega pogosto zagotavlja celostno zaščito – proti klopom, bolham in notranjim parazitom.

Če niste prepričani, katero zaščitno sredstvo je najprimernejše za vašega psa, ali če ima vaš pes zdravstvene težave ali alergije, se pred izbiro posvetujte z veterinarjem. Veterinar vam bo glede na pasmo, velikost, življenjski slog in morebitne zdravstvene posebnosti svetoval najustreznejšo zaščito, ki bo učinkovita in varna za vašega ljubljenčka.