Klopi prenašajo več kot 600 povzročiteljev bolezni

V Sloveniji je vsako leto več klopov, med njimi tudi okuženih, zato se povečuje tudi tveganje za bolezni, ki jih prenašajo na ljudi in živali. Posebej ogroženi so psi, ki se pogosto gibljejo v naravi, saj so klopi pogosti v gozdovih, na travnikih, pa tudi v mestnih parkih.

Po podatkih monitoringa, ki ga izvajajo slovenske raziskovalne ustanove, je bilo v zadnjih letih pri nas nadpovprečno število klopov. Na njihovo razširjenost vplivajo predvsem mile zime, večja populacija malih sesalcev ter srnjadi in jelenjadi, ki so pomembni gostitelji klopov.

NIJZ tudi letos že opozarja na pojav klopov in nevarnih bolezni, ki jih prenašajo tako na ljudi kot na živali. Slovenija spada med države z največjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze. Med najbolj izpostavljenimi regijami so gorenjska, goriška, koroška in osrednjeslovenska regija (NIJZ, 2026).

Nevaren gozdni klop

Poznamo več kot 800 vrst klopov, približno 16 jih živi tudi v Sloveniji. Najpogostejši je gozdni klop (Ixodes ricinus), ki velja za enega najpomembnejših prenašalcev bolezni v Evropi.

Najdemo ga v gozdovih, na travnikih, ob gozdnih robovih, pa tudi v mestnih parkih in vrtovih. Najraje ima vlažna, senčna območja z gosto podrastjo, kjer lažje preživi in čaka na gostitelja.

Gozdni klop ne skače in ne leti, temveč potrpežljivo čaka na rastlinju in se oprime živali ali človeka, ko ta pride v stik z njim. Najpogosteje se zadržuje do približno enega metra nad tlemi, zato so psi, ki se gibljejo skozi travo in grmovje, še posebej izpostavljeni.

Gozdni klop je najpogostejši klop v Sloveniji in lahko prenaša številne povzročitelje bolezni. Okuženega klopa ni mogoče prepoznati na pogled, zato je vsak ugriz potencialno tvegan.

V zadnjih letih pa strokovnjaki spremljajo tudi pojav večjih, bolj aktivnih vrst klopov, kot je Hyalomma marginatum, veliki klop. Za razliko od gozdnega klopa ne čaka pasivno, temveč lahko aktivno išče gostitelja in se celo premika proti njemu. Prepoznamo ga po večji velikosti in značilno progastih nogah.

Strokovnjaki hkrati opozarjajo, da je med klopi tudi pomemben delež okuženih klopov, ki predstavljajo tveganje tako za ljudi kot za živali.

Klopi so aktivni že pri 5–7 °C

Klopi spadajo med pršice in niso žuželke, kot so na primer bolhe. Gre za zunanje zajedavce, ki se hranijo s krvjo gostiteljev – ljudi, psov, mačk in drugih živali.

Najpogosteje jih najdemo v podrasti, travi ali grmovju, kjer čakajo na gostitelja. Ko se žival ali človek dotakne rastlinja, se klop oprime dlake ali oblačil in poišče primerno mesto za hranjenje.

Klopi imajo štiri razvojne stopnje: jajčece, ličinko, nimfo in odraslega klopa. Vsaka razvojna stopnja potrebuje obrok krvi, da lahko napreduje v naslednjo fazo razvoja.

Celoten življenjski krog klopa lahko traja od nekaj mesecev do več let, odvisno od temperature, vlage in razpoložljivosti gostiteljev. Klopi postanejo aktivni že, ko se temperatura tal dvigne nad približno 5–7 °C, zato jih lahko najdemo že zgodaj spomladi in pogosto tudi pozno jeseni.

Klopom najbolj ustreza okolje z zmerno toploto in višjo zračno vlago. Najbolj aktivni so v dneh, ko ni prevroče – na primer po dežju ali v oblačnem, vlažnem vremenu. Ravno takrat jih veliko ljudi najmanj pričakuje.

Hkrati pa so zelo aktivni tudi v tipičnih pomladnih razmerah, ko je že sončno, vendar je podrast še vedno vlažna od dežja ali jutranje rose. Takšna kombinacija toplote in vlage ustvarja skoraj idealne pogoje za njihovo aktivnost.

Zato velja zmotno prepričanje, da v dežju ali ob hladnejšem vremenu klopov ni. V resnici so lahko takšni pogoji zanje celo idealni, podobno pa velja tudi za sončne pomladne dni z vlažno podlago. To pomeni, da je zaščita pred bolhami in klopi potrebna praktično ves čas njihove sezone – ne glede na to, ali sije sonce ali je vreme oblačno.

Pes lahko klopa pobere že v travi med običajnim sprehodom – tako v dežju kot tudi v sončnih pomladnih dneh.

Kako pride do okužbe

Ko se klop prisesa na psa, najprej poišče primerno mesto na koži. Najpogosteje se zadržuje na predelih z manj dlake:

• za ušesi,
• pod pazduhami,
• na trebuhu,
• med stegni,
• okoli glave.

Ko prebode kožo, začne sesati kri.

Če je okužen klop prisoten na psu, lahko kasneje odpade in se prisesa tudi na človeka ter nanj prenese povzročitelja bolezni. Zato je okužen klop nevaren za pse in ljudi. Klop se lahko na psu tudi skrije v dlaki in ga lastnik sprva ne opazi. Ko se pes vrne v dom, lahko klop preide na človeka in se prisesa kasneje, na primer med počitkom ali spanjem.

To pomeni, da lahko hišni ljubljenčki delujejo kot posredni prenašalci okuženih klopov v domače okolje, kar dodatno poveča tveganje za okužbe v gospodinjstvu.

Katere bolezni prenašajo klopi

Klopi veljajo za ene najpomembnejših prenašalcev bolezni v naravi. Prenašajo lahko več kot 600 različnih povzročiteljev bolezni, med njimi bakterije, viruse in parazite.

Pri psih so najpogostejše:

• babezioza oziroma t. i. pasja malarija,
• borelioza,
• anaplazmoza,
• ehrlihioza.

Babezioza spada med nevarnejše bolezni pri psih, ki jo povzročajo paraziti rodu Babesia canis. Ti napadajo rdeče krvničke in jih uničujejo, kar lahko vodi v hudo slabokrvnost. Bolezen se prenaša z ugrizom okuženega klopa, najpogosteje že v nekaj urah po prisesanju.

Babezioza se lahko razvije zelo hitro in ima pogosto zahteven potek. V hujših primerih lahko pride celo do odpovedi organov, zato je bolezen lahko tudi usodna, če ni pravočasno zdravljena.

Zaradi hitrega poteka bolezni je ključnega pomena zgodnje prepoznavanje znakov in takojšen obisk veterinarja. Preventiva pred klopi pa ostaja najpomembnejši ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe.

Babezioza lahko pri psih poteka hitro in resno – pravočasno prepoznavanje znakov je ključno za uspešno zdravljenje.

Najpogostejši simptomi

Simptomi okužbe pri psih so lahko zelo različni in pogosto niso takoj očitni. Med najpogostejše sodijo:

• utrujenost in zmanjšana aktivnost,
• izguba apetita,
• povišana telesna temperatura,
• šepanje ali bolečine v sklepih,
• spremembe v obnašanju.

Ker so znaki pogosto nespecifični, je diagnostika lahko zahtevna. Prisotnost bolezni se običajno potrdi z laboratorijskimi testi krvi.

Če pri psu opazite katerega od teh znakov, še posebej po ugrizu klopa, je treba takoj obiskati veterinarja.

Preventiva je najboljša zaščita

Najpomembnejši ukrepi so redno pregledovanje psa po sprehodu, izogibanje območjem z visoko travo in gostim grmovjem ter uporaba zaščitnih sredstev proti zunanjim zajedavcem.

V zadnjem času so vedno bolj priljubljene sistemske rešitve, ki jih pes poje in zagotavljajo zaščito od znotraj navzven.

Veliko sodobnih zaščitnih sredstev zagotavlja kombinirano zaščito proti klopom in bolham, nekatera pa delujejo tudi proti drugim parazitom.

Pomembno je, da zaščitna sredstva kupujemo pri zaupanja vrednih prodajalcih, kot so veterinarske ambulante ali lekarne, kjer lahko dobimo tudi strokovni nasvet glede izbire.

Sodobne oralne oblike zaščite omogočajo enostavno in učinkovito zaščito pred klopi.

Izbira zaščite je odvisna od življenjskega sloga psa, njegove starosti, zdravstvenega stanja in okolja, v katerem živi. Psi, ki veliko časa preživijo v naravi ali na vrtu, so klopom izpostavljeni bistveno bolj.

Če niste prepričani, katera oblika zaščite je za vašega psa najprimernejša, se posvetujte z veterinarjem. Pravilno izbrana preventiva lahko bistveno zmanjša tveganje za okužbe in poskrbi, da bodo sprehodi v naravi varni in brezskrbni.